Banka kot partner pri financiranju podjetnikov

Ustanovitev lastnega podjetja je priložnost in cilj vsakega podjetnika. Iskanje prave poslovne ideje je načrtno dejanje, njen razvoj je dolgoročni proces. Ena od izredno pomembnih nalog podjetnika je zagotavljanje ustreznih finančnih virov za ustanovitev in poslovanje podjetja. Pri tem se podjetnik srečuje s tremi različnimi področji financiranja: financiranje nastanka oz. zagona novega malega podjetja, financiranje njegovega tekočega poslovanja (za potrebna obratna sredstva) in financiranje razširitve (rasti) poslovanja (nove investicije). Kako izbrati oziroma najti najustreznejši način financiranja, je vprašanje, s katerim se podjetniki srečujejo v vseh fazah razvoja podjetja, od ustanovitve naprej.

Dostopnost finančnih virov za podjetja

Predvsem se morajo odločiti med financiranjem z lastnimi viri ali pa z denarjem, pridobljenim iz raznih zunanjih virov. Najpogostejši finančni viri so pridobljeni pri bankah, ki so tradicionalni vir zunanjih virov.

Ena od bistvenih nalog podjetnika je zagotavljanje finančnih virov za nemoten potek poslovanja in rast podjetja. Financiranje podjetja najprej pomeni pridobivanje finančnih sredstev za nakup realnih aktiv, v širšem smislu pa vključuje še gospodarjenje s finančnimi sredstvi in njihovo vračanje. Bistveno je, ali je podjetnik zmožen zbrati vsa potrebna finančna sredstva za začetek delovanja podjetja.

Raziskava Banke Slovenije      

Banka Slovenije od 2011 izvaja raziskavo o dostopnosti finančnih virov za podjetja.

Namen raziskave je pridobiti mnenje podjetij o financiranju v Sloveniji. Pri tem so podjetja razdeljena po velikosti (mikro, mala, srednja in velika podjetja) in dejavnosti (industrija, gradbeništvo, trgovina in storitve). Leta 2022 je bilo v vzorcu 3.211 podjetij. Odgovorilo jih je 1.107, kar pomeni, da je bila stopnja odgovora 31-%. Bistvene ugotovitve raziskave za leto 2022 so naslednje:

»Zaradi negotovosti pri poslovanju in naraščajočih cen so se potrebe podjetij po vseh zunanjih virih financiranja povečale. Glede na leto 2021 so se zelo povečale predvsem neto potrebe podjetij po bančnih posojilih, kar izrazito velja za velika podjetja, zmanjšale pa neto potrebe po lastniškem kapitalu, kjer je zmanjšanje največje za velika podjetja. Podjetja poročajo o poslabšanju dostopnosti zunanjega financiranja za vse vire zunanjega financiranja predvsem zaradi vpliva splošnega ekonomskega okolja.

Poslabšanje dostopnosti bančnih virov je prizadelo predvsem mala in srednja podjetja ter mikro podjetja. Velika podjetja so dostopnost bančnih virov financiranja še vedno ocenjevala pozitivno. Zaradi večjih potreb so podjetja povečala število vlog za večino virov zunanjega financiranja in bila pri pridobivanju sredstev uspešna, tudi delež zavrnjenih vlog je ostal zanemarljiv. V 2023 podjetja ne pričakujejo izboljšanja dostopnosti zunanjih virov financiranja. Povečanje potreb in hkratno poročanje o poslabšanju dostopnosti po zunanjem financiranju pomeni, da se je leta 2022 finančna vrzel povečala in je le nekaj manjša kot leta 2020 v času epidemije. Leta 2022 so podjetja zaznala zaostritev cenovnih pogojev bančnega financiranja, medtem ko so o necenovnih pogojih poročala, da so ostali nespremenjeni, razen za razpoložljivo zapadlost posojila, ki se je zmanjšala.

Večina podjetij tudi poroča o načrtovanih investicijah v naslednjih treh letih, ki pa jih nameravajo financirati predvsem z lastnimi viri in manj z bančnim posojilom. Največ velikih podjetij bo investiralo nad milijon evrov, večina malih in srednjih podjetij pa manj kot milijon evrov.«

Sodelovanje podjetnikov z banko

Sodelovanje z banko ima pri večini podjetnikov pomembno mesto na poti k uspešnosti njihovih podjetij in tudi njih samih. Podjetniki, ki potrebujejo denarna sredstva, se najpogosteje napotijo v banko, pri čemer morajo skrbno preučiti pogoje sodelovanja, saj se pri posameznih bankah ti pogoji razlikujejo. Nekatera podjetja poslovno sodelujejo z več bankami. Tako sodelovanje pomeni za banko dobro informacijsko podlago ob ugotavljanju bonitete podjetja, ko se ta odloči za najem kredita ali za kako drugo bančno storitev. Podjetnik lahko z banko kakovostno in uspešno sodeluje na različnih področjih in si pridobi njeno zaupanje. Banka si prizadeva, da s svojimi komitenti ne bi sklepala le aktivnih poslov (krediti), ampak tudi pasivne posle (sredstva na vpogled, vezani depoziti).

Ko se podjetnik odloča, s katero banko bo podjetje sodelovalo, mora upoštevati določena merila, ki mu bodo omogočila izbiro prave banke. Zavedati se mora konkurence med bankami in izbrati tisto, ki mu bo ponudila največ. Vedeti mora, da ni nujno najboljša tista banka, ki ima najnižjo obrestno mero. Zelo pomembno je tudi, da podjetnik izbere banko, ki ima posluh za komitenta. Ustrezna raven, ki zagotavlja hitro odločanje, je osnovni pogoj, da lahko banka zahtevke komitentov obravnava hitro in kakovostno.

V času gospodarske krize so se zaradi zaostrovanja pogojev na področju bančnega financiranja MSP redkeje posluževale tovrstnega financiranja. Banke so v času gospodarske krize za odobritev posojila zaostrile pogoje financiranja, znižala so se posojila, obremenjena so bila s slabimi posojili ipd. Za leto 2022 podjetja poročajo o povečanih potrebah (povpraševanju) po vseh zunanjih virih financiranja, največ po bančnih virih in lizingu.

Šest razlogov za neuspešno financiranje in posledično vrzel v financiranju MSP (Delo, 2023):

1. banke so pri odobritvi posojil naklonjene predvsem velikim družbam;
2. posojila oz. financiranje malih, mikro in srednje velikih podjetji je razumljeno kot tvegano;
3. administrativni stroški financiranja MSP (nižji zneski) so za velike sisteme (pre)visoki in tako včasih ne upravičijo izvedbe posla;
4. MSP ne zmorejo zagotoviti pogojev, zavarovanj, ki jih zahteva banka za odobritev financiranja;
5. banke rastočim podjetjem ne morajo zagotoviti tako hitrega dostopa do financiranja, kot ga slednji potrebujejo, in
6. prevelika odvisnost podjetij od bank – pomanjkanje koncentracije, želje in odprtosti MSP za alternativne vire financiranja.    

Principi odobravanja posojil pri banki

Pri odobravanju posojil mora banka upoštevati vsa tveganja (kreditno, operativno, deželno, valutno, obrestno itd.). Cena posojila mora odražati strošek bančnega kapitala, premijo za ocenjeno tveganost posojila in premijo za ročnost posojila. Posebej pomembno je kreditno tveganje, ki pomeni tveganje nastanka izgube zaradi nezmožnosti oziroma nepripravljenosti dolžnika, da v dogovorjenem roku in višini izpolni svojo obveznost. Odvisno je od poslovanja komitenta in okoliščin, v katerih komitent posluje. Da bi banka zmanjšala kreditno tveganje, mora pridobiti dovolj informacij o MSP na podlagi dosedanjega poslovnega sodelovanja, finančnih podatkov o poslovanju MSP, informacij o poslovanju iz okolja. Nadalje mora banka uskladiti namene posojila s poslovnimi politikami banke, natančno oceniti višino posojil glede na dejanske potrebe in zmožnosti komitenta ter glede na namen, pravilno določiti odplačilno dobo glede na uskladitev virov banke in vrsto oziroma namen posojila na osnovi komitentovega denarnega toka, pravilno oceniti in stalno spremljati kreditno in plačilno sposobnost poslovanja MSP in pridobiti ustrezno obliko in višino zavarovanja.

Banka načeloma želi vzpostaviti trajen odnos s svojimi kreditojemalci, kar pomeni, da spremlja poslovanje MSP skozi vse faze njihovega ekonomskega cikla. Odobravanje kreditov zahteva zaupanje v prihodnost podjetja. Pri tem pretekli podatki služijo kot indikator, niso pa jamstvo za prihodnost. Uspešnost vsakega razgovora je v največji meri pogojena s kvaliteto priprav nanj. Vsakemu podjetju je v banki dodeljen poslovni skrbnik, ki za podjetje opravi vse potrebno, ga vodi pri odobravanju posojil in mu svetuje.

Postopki odobravanja posojil se vrstijo v naslednjem zaporedju: pogovor s komitentom, pregled komitentove vloge za posojilo in njegovih dokumentov, določanje cene posojila in nadomestil, priprava in izdaja bančne ponudbe, sledi postopek bonitetnega razvrščanja podjetja, izdelava predloga za odobritev posojila na ustrezen organ odločanja v banki, odločitev o posojilu in izdaja sklepa o odobritvi posojila ter sklenitev oziroma podpis kreditne pogodbe.

Poslovni skrbnik spremlja poravnavanje obveznosti komitenta do banke od sklenitve kreditne pogodbe do končnega poplačila. Izvaja se tudi vsebinska spremljava posojila, ki zajema spremljavo namenske porabe posojila, spremljavo razmerja med višino posojila in vrednostjo zavarovanja, spremljavo izvajanja investicij in ugotavljanju učinkov v času izvedbe investicije, ki je predmet odobrenega posojila ipd. Vse spremembe pri odobrenem posojilu, ki pomenijo spremembo pogojev sklepa o odobritvi posojila pri banki, zahtevajo obravnavo na pristojnem organu odločanja v banki. Najbolj pogosti spremembi sta obnove in podaljšanja posojila. Obnova posojila pomeni odobritev novega kredita, ki je v celoti ali v pretežni meri namenjen poplačilu obstoječega posojila. S komitentom se sklene nova pogodba. Podaljšanje posojila pomeni, da banka komitentu po obstoječi kreditni pogodbi odobri podaljšanje končnega roka vračila posojila in se sklene dodatek k prvotni kreditni pogodbi.

Tveganje neplačila s strani dolžnikov mora banka ustrezno upravljati. V interesu banke je dogovorno reševanje zapadlih neplačanih terjatev, ki mora potekati hitro in nadzorovano. Načina reševanja sta lahko reprogram terjate in/ali dogovor o plačilu dolga med banko in dolžnikom. V primerih, ko dogovorne rešitve niso mogoče (dolžnik se ne odziva na pozive banke, ne predloži zahtevane dokumentacije, daje prazne obljube idr.), se začnejo postopki predsodne izterjave, vključno z unovčevanji zavarovanj. V primeru neuspešne predsodne izterjave poslovni skrbnik dolžnika predlaga sodno izterjavo v izvršilnem ali pravdnem postopku (predlog za izvršbo, tožba).         

Za konec

Banke so za podjetja še vedno pomembne finančne institucije, zato je pomembno, da podjetja posvečajo temu odnosu oziroma sodelovanju posebno pozornost. Poznati bi morali proces delovanja in odločanja bank pri bančnih storitvah.  Pomembni so tudi mehki dejavniki odnosa s posojilojemalcem. Podjetja, ki so dlje v odnosu z bankami, dobijo posojilo hitreje in z nižjimi zavarovanji. Podjetniki si morajo pri izbiri banke vzeti čas za razmislek, saj obstajajo razlike med ponudbo različnih bank. Podjetjem je lahko v pomoč tudi stalno izobraževanje na tem področju, tudi s strani bank. Zaupanje in vzajemno partnerstvo je ključ do uspeha.

Članek avtorice Božene Kramar je bil objavljen v julijski številki Obrtnika podjetnika.