Kako nasledniki prevzamejo polno odgovornost za vodenje podjetja?

Pozabite davke! Pozabite, kar so vam povedali kolegi podjetniki! Največji problem prenosa družinskega podjetja je polni prevzem odgovornosti naslednikov za učinkovito nadaljnje vodenje družinskega podjetja.

Zakaj? Vsi družinski dogovori so vezani izključno na nadaljnje uspešno poslovanje. Če tega ni, vsi dogovori padejo v »vodo«. Statistika pravi, da uspe le tretjina. Seveda vsi razmišljajo, da bo ravno njim uspelo. Ampak isto razmišljata tudi tisti dve tretjini, ki jim potem ne uspe!

Zakaj vsi razmišljajo, da bo prav njim uspelo? Ker smo ljudje navajeni, da bo vedno tako, kot je bilo do sedaj. Potem se zgodijo razne gospodarske krize in podobno. Ampak kriz v resnici ni! So zgolj cikli, ki se vrtijo podobno kot narava.

Pogovarjamo se, da praktično ni več pomladi in jeseni. Da ni več prehoda med poletjem in zimo. Da je leta nazaj bilo ogromno snega, sedaj pa so zime bolj … Da poletja nikoli niso bila tako vroča. Zdaj začne »žgati« že maja, ki je bil prej najbolj prijeten mesec v letu.

Vse se spreminja! Spreminja se gospodarstvo, okolje, človekove navade. Razmišljanje, da če smo tako delali 30 let, bomo tako še naprej, je navadna traparija! Tako lahko razmišlja zgolj obrtnik, ki ne ve, kaj bi počel, če ne bi počel tega, kar počne.

Tri napačna razmišljanja staršev:

1. Če sem lahko to postavil iz nič, bodo ja zmogli to nadaljevati.
2. Vsa leta smo delali uspešno – se bodo pač tudi oni trudili 12 in več ur.
3. Vse sem jim postlal/a – zdaj naj pa oni razmišljajo, kako bodo od tu naprej.

Kje v teh razmišljanjih je mentorstvo naslednikov? Kar nekaj podjetnikom smo na MoST inštitutu pomagali nastaviti učinkovit mentorski program za naslednike. Obenem tudi način merjenja rezultatov in preverjanja usposobljenosti naslednikov.

Vedno več strank nas kliče ravno zato, da:

1. Preverijo, ali so potomci dovolj motivirani za prevzem posla.
2. Ali so tudi sposobni uspešno voditi družinsko podjetje.
3. Kako na njih prenesti svoje znanje in izkušnje?

Ti podjetniki se vsi zavedajo zahtevnosti prenosa svojega nasledstva. A šele skozi pogovor z nami zares spoznano, kaj vse je potrebno za učinkovit prenos odgovornosti. Nasledniki imajo redko vse potrebne izkušnje, saj starši vse do upokojitve opravljajo najbolj ključne naloge.

Kako naj nasledniki pridobijo tovrstne izkušnje, vam z veseljem zaupamo na brezplačnem informativnem srečanju.

Oba sinova sta bila zaposlena v podjetju

Oče nas je poklical za nasvet. Njegova želja je bila, da bi oba sinova prevzela vodenje družinskega podjetja z 12 zaposlenimi. Izziv pa dejstvo, da nista bila pripravljena sodelovati. Oba sta prevzem podjetja pogojevala s tem, da se brata izplača in eden odide iz podjetja.

Mama je to idejo težko sprejemala. Ni ji bilo všeč, da se sinova (podjetniško) ne marata. To je sicer dokaj pogosto, saj so različna razmišljanja precej običajna. Mi smo zavzeli stališče, da je bolje sedaj razdeliti funkcije in premoženje. Kot da se brata zaradi tega skregata. Oče se je z nami v tem delu strinjal.

Pomembne so mu bile tri ključne stvari:

• nadaljevanje poslovanja zaradi strank, zaposlenih, dobaviteljev;
• želel je, da se njegova vizija nadaljuje in še nadgradi,
• zase in ženo je želel mesečno rento za varno starost.

Pri mlajšem sinu se je takoj zataknilo. Ko smo se pogovarjali o očetovih željah, se je dobesedno ustrašil izziva. Pričakoval je, da bo oče podjetje predal brez pričakovanj. Zavedal se je odgovornosti do brata. Pričakoval je, da mu bo moral izplačati nekaj sto tisoč evrov.

S tem delom se je strinjal. Ni pa pričakoval podobnih zahtev staršev. Čeprav je podjetje vredno vsaj 3 milijone, se je bil pripravljen pogovarjati o izplačilu največ pol milijona za vse skupaj.

Oče je začel popuščati. Ker sta mu bili prvi dve alineji pomembnejši od zadnje. Obenem je s tem nakazal, da favorizira mlajšega sina. Ob mojem pronicljivem vprašanju: »Kaj se gremo?«, je začel »jecljati«, da je pripravljen mlajšemu pomagati.

S tem je zgolj spodbudil starejšega, da se je hipoma odločil, da podjetja ne bo prevzemal. Ker mu ni potrebno prevzemati odgovornosti za vso družino. Pred tem je bil pripravljen prevzeti odgovornosti pod pogojem, da oče ne bo vztrajal pri nadgrajevanju svoje vizije.

Imel je popolnoma drugačno svojo vizijo. V naslednjih 10-12 letih bi najprej optimiziral poslovanje. Vložil bi nekaj sredstev za posodobitev opreme, predvsem pa v dodaten marketing. Najprej bi izplačal brata. Staršema bi izplačeval rento. Kasneje bi podjetje dobro prodal in dokončno izplačal še starša. Več kot dovolj bi ostalo tudi za njegovo družino.

Očetu se je ob tej ideji »odpeljalo«. Sinu je začel očitati, da se želi zgolj okoristiti. Starejši je mirno pojasnjeval, da to niti približno ne drži. Njegov cilj je bil v dobrih desetih letih povečati vrednost podjetja in pravično zagotoviti sredstva za vso družino. Oče te ideje ni sprejel!

Nam se je zdela smiselna. Predvsem je bila edina logična opcija. Druge namreč ni bilo. Na naše vprašanje očetu: »Kako dolgo bo še vztrajal?«, ni imel odgovora. Mlajši mu je dal »košarico«. Ideja starejšega zanj ni bila sprejemljiva. Prodaja podjetja v tem trenutku zanj ne pride v poštev.

Če se ne bo premislil glede svoje vizije, pač nikoli. Prav take ideje staršev so najbolj nevarne! Vedno manj je naslednikov, ki so pripravljeni garati 12 ur dnevno zgolj za to, da dobijo približno spodobno plačo za svoj vsakodnevni nadpovprečni trud.

Ne spreminja se zgolj okolje in vreme. Tudi generacije niso več to, kar smo bili mi! Upravičeno?! Upoštevajte to dejstvo, sicer boste med tistima dvema tretjinama, ki jim pač ne bo uspelo.