Kako zgradimo odnose

V prejšnjem članku sem se dotaknil pomena odnosov pri vodenju in kako so dobri odnosi tisti, ki odpirajo pot do lažjega in hitrejšega upoštevanja navodil. Ker si vsak vodja želi in tudi pričakuje, da bodo njena ali njegova navodila upoštevana, je naslednji logičen korak, da spoznamo, kako s svojimi zaposlenimi zgraditi dober odnos. 

Usluga
Zagotovo ste bili v vašem zasebnem ali poslovnem življenju že kdaj v situaciji, ko vam je kdo naredil uslugo. Večina ljudi, ki dobi uslugo od druge osebe, se počuti hvaležno. Jakost te hvaležnosti je odvisna od stopnje velikosti in nujnosti usluge, ki smo jo potrebovali. Večja, kot je usluga, večja bo hvaležnost in obratno. Zanimivo je, da se ljudje takrat, ko smo hvaležni, počutimo odnosno bolj povezani s tisto osebo, ki nam je naredila uslugo. Poleg tega se v nas sproži nezavedni odziv recipročnosti, da smo uslugo pripravljeni tudi vrniti. Npr. sodelavec nas prosi, če ima lahko izredni dan dopusta, in čeprav imamo zaradi tega težave pri organizaciji, mu dopust odobrimo kot uslugo. Ko bomo naslednjič nekaj potrebovali od tega istega sodelavca, bo veliko težje zavrnil nalogo, kot če mu usluge ne bi naredili. Pri dajanju uslug je pomembno dvoje. Osebi damo vedeti, da delamo uslugo, skratka, to ji tudi povemo: »V redu, razumem, da potrebuješ prost dan, zato tokrat naredim izjemo in ti naredim uslugo.« Druga pomembna stvar je, da tovrstne usluge niso ponavljajoče, npr. da se to ne zgodi vsak teden ali večkrat v nekem obdobju. Takrat bo usluga izgubila pomen, saj kar naenkrat ni izredno dejanje, ampak ustaljen način delovanja, ki sčasoma postane navada. 

Podoben odziv v ljudeh se zgodi tudi, ko jim damo kakšno stvar, ki jim je pomembna, brezplačno, jo podarimo. To dejanje zahteva poznavanje ljudi, da vemo, katere stvari jim pomenijo veliko in katere za njih niso pomembne. Npr. nekomu, ki ne mara živih barv, je nesmiselno dati rumeno majico z logotipom podjetja. Za to osebo izberite rajši manj intenzivno barvo. Dober primer bi bil jesenski čas, ko je na vrtovih množica takšne in drugačne zelenjave. Izkoristimo to in presežke podarimo zaposlenim, ki živijo npr. v bloku in niso vešči iskanja domače zelenjave. Sliši se banalno, a tisti, ki imajo radi zelenjavo in še posebej domačo, nam bodo hvaležni. Ali pa poslovnega partnerja, ki obožuje odlično pivo, peljite na vrček najboljšega piva. Ob prijetnem klepetu bo vaše sodelovanje še globlje in če imaš tudi sam rad dobro pivo, bosta oba zadovoljna. 
Možnosti je ogromno in absolutno in preverjeno delujejo. Potrebujete le nekaj radovednosti, poslušanja in kombinatorike pri sestavljanju ukrepov za gradnjo odnosov. Sčasoma bo to postalo samoumevno, popolnoma spontano in del vašega delovanja. 

Komunikacija
Komunikacija je zunanji in notranji prenos informacij. Zunanji prenos, ko naše zamisli sporočamo drugi osebi ali prejemamo od druge osebe, in notranji, ko razmišljamo. V okviru gradnje odnosov z drugimi bomo upoštevali vidik komunikacije navzven. Tehnično gledano lahko komuniciramo na različne načine, med katere spadajo: osebna komunikacija, telefonska komunikacija, elektronska pošta, navadna pošta, socialna omrežja, slika na daljavo (Teams, Zoom, Skype in podobno), SMS-sporočila. 

Podrobneje bomo kakovost in pomen posamezne vrste komunikacije spoznali v nadaljevanju Zgodbe o vodenju, ko se bomo bolj podrobno posvetili komunikaciji. V tem trenutku bi vas povabil predvsem, da z osebami, s katerimi želite zgraditi ali izboljšati odnos, komunicirate. Strokovno gledano je odnos mogoč le takrat, ko komuniciramo. Se pravi, brez komunikacije tudi ni odnosa. 

Ponavljanje
Kot pri receptu za peko najboljše potice imamo sedaj osnovne sestavine za gradnjo odnosov. Zdaj te sestavine potrebujejo le še primeren pristop in ponavljanje. Vse načine izvajajte v praksi. Kombinirajte vse med seboj, naj se prepletajo sproščeno in spontano. Pokličite, pošljite sms, osebni pogovor, kosilo ali malica s klepetom, usluga, osebni pogovor, klepet ob kavi, sms, telefonski klic, osebni pogovor, kakšno darilo, telefonski pogovor itn. Različne načine uporabite deset- ali večkrat v obdobju treh do šestih mesecev in zagotavljam, da boste z vsako osebo zgradili odnos ali ga izboljšali. 
Obdobje treh do šestih mesecev je pomembno zato, ker smo ljudje včasih nepotrpežljivi in bi rezultate želeli doseči takoj. Pri gradnji odnosov to zgleda tako, da z neko osebo iz naše preteklosti, npr. sošolko iz srednje šole, nimamo stika že desetletja. Potem pa zasledimo, da je pomembna oseba v podjetju, s katerim bi radi delali posel. Ker se nam na žalost mudi, izvedemo zgoraj našteto vse naenkrat. Všečkamo na socialnih omrežjih, začnemo dajati komentarje, pošljemo mail, dva ali več, pošljemo SMS-sporočila, pokličemo in se dogovorimo za kosilo, na katerem seveda takoj napademo z našo željo. Učinek je ravno obraten želenemu. Oseba, ki o nas ni slišala že dolga leta, kar naenkrat postane pozorna. Količina informacij se je bistveno povečala in naši možgani se odzovejo tako, da zaradi kontrasta (nič informacij–veliko informacij) postanejo pozorni in oseba zastriže z ušesi: »Le kaj se skriva zadaj? Zagotovo nekaj hoče od mene?« Posledično, se lahko poslovimo od vplivanja ali v najboljšem primeru bo naš vpliv bistveno zmanjšan. Gradnja odnosov pa zahteva čas, potrpljenje in primeren pristop. 

Posledica
Za razumevanje posledic vas prosim, da si vzamete nekaj trenutkov za kratko raziskovanje. Pri vsakem vprašanju, ki je v nadaljevanju, si zapomnite vaš prvi odziv.
Pomislite na avto? Pomislite na najljubšo hrano? Pomislite na pralni prašek? Pomislite na eno stranko? Pomislite na enega zaposlenega? 
Ste se kdaj vprašali, zakaj ravno ta avto, hrana, pralni prašek, stranka itd.? Z vsakim vprašanjem so se v vas sprožili mentalni procesi. Misli, ki so se pojavile ob teh vprašanjih, pa niso naključne. So posledica količine informacij, ki jih imate o avtih, hrani, pralnem prašku, strankah, zaposlenih, skratka o vsem na tem svetu. Te informacije so znotraj vas in so posledica komunikacije o posamezni stvari. Komunikacija je lahko npr. poslušanje (reklame na radiu, televiziji, ton govora stranke), branje (slogani ob izdelku, zapisane besede, besedni zaklad), gledanje (absolutno TV-reklame, letaki, internet, izgled osebe), razmišljanje o neki stvari ali osebi, govor o neki stvari ali osebi. Naši možgani delujejo tako, da več, kot imamo informacij o neki stvari in bolj so sveže, bolj na površini naše zavesti so. Npr. ko ste pomislili na točno določeno stranko, je to zato, ker imate o tej stranki več informacij kot o drugih strankah. Ko ste pomislili na točno določen avto, imate ta trenutek o tem avtu več informacij kot o drugih. Informacije, na katere pomislimo, niso naša prosta, izbira, temveč nezavedni odziv možganov. 
Odnosi delujejo na popolnoma enak princip. Bližje so nam tisti ljudje, o katerih imamo več informacij, in odnosno bolj oddaljeni so tisti ljudje, o katerih nimamo nič informacij. Če želite zgraditi odnose, morate povečati količino informacij. In to naredite s komunikacijo. Če se želite v odnosih koga znebiti (včasih je za zdravje osebe ali podjetja tudi to v redu rešitev), to naredite tako, da prenehate komunicirati – zmanjšate število informacij ali jih popolnoma odstranite. 
Vsak odnos ni dober odnos in naš cilj je, da so odnosi, ki jih zgradimo z nam pomembni osebami, dobri. Kako in kaj komunicirati, da zgradimo dobre odnose s svojimi zaposlenimi, strankam in zasebno, bomo spoznali v enem naslednjih člankov, ko se bomo srečali z vrednotami. 

Vplivanje ali manipulacija
Zapisana strategija vam lahko deluje hladna, preračunljiva, načrtna in komu celo manipulativna. Vsaka strategija tudi je načrtna, ni pa (nujno) manipulacija. Namen strategije – recepta je, da dosežemo cilj, pomembno pri izvajanju pa je, da gre v resnici za veliko komunikacije, ki jo izvajamo vsak dan, ves čas in je tako ali tako vseprisotna v naših življenjih. Bolj bo ta komunikacija sproščena, naravna in spontana, boljši učinek boste dosegli. Okrog manipulacije pa le kratka razlaga. Vplivamo ves čas v življenju, v podjetjih brez vplivanja vodij sploh ne gre. Razlika med vplivanjem na eni in manipulacijo na drugi strani je namen. Če je namen dober, temu rečemo vplivanje, če je slab, pa manipulacija. Kot slab namen se smatra, da od osebe na drugi strani želimo, da nekaj naredi proti svoji volji, v škodo zdravja sebe in drugih. Kadar so navodila in naloge, ki jih ima zaposleni, v skladu z opisi delovnih nalog, pogodbe o zaposlitvi ali v okviru drugih dogovorov, ki jih ima podjetje z zaposlenih to NI manipulacija. Kadar pa mora npr. zaposlen narediti nekaj, kar ni v skladu z dogovorom in vodja za to uporabi grožnje, izsiljevanje ali podobne oblike prepričevanja, pa JE to lahko manipulacija.
Če se ozrete v svoje obstoječe odnose z ljudmi, ki so vam bolj ali manj blizu, boste spoznali, da vse to, kar je navedeno v strategiji, v resnici že počnemo, le da se tega ne zavedamo. In če nekaj deluje s tistimi, ki so vam že blizu, zakaj tega ne bi počeli tudi s tistimi, s katerimi si želite imeti dober odnos. 

Članek akvtorja Denisa Hilčerja, poslovnega trenerja in coacha, je bil objavljen v oktobrski številki Obrtnika podjetnika.