Lahek pristanek ekonomije glede na obrestne mere

Vlagatelji se sprašujejo, kaj bo prineslo leto 2024 – se bodo donosi na delniških in kripto trgih ter zlatu nadaljevali še naprej? Vprašanje donosnosti finančnih trgov bodo v novem letu krojile centralne banke s politiko obrestnih mer in geopolitična situacija. 

Ameriška centralna banka je v zadnjem srečanju preteklega leta sporočila, da so najverjetneje končali z dvigovanjem obrestnih mer in bodo letos sledila težko pričakovana zniževanja. S tem se bo denar »pocenil«, kar bi lahko izjemno stimulativno vplivalo ne le na ekonomijo, marveč tudi na finančne naložbe. 
Kar 65 % odstotkov vprašanih v raziskavi Yahoo Finance prav tako meni, da bodo borzni indeksi rasli še naprej, posebej optimistični so za tehnološki sektor ter sektorja energije in financ. 
A ne le obrestne mere, gibanje finančnih investicij bodo vsekakor usmerjala tudi geopolitična vprašanja – nadaljevanje vojne v Ukrajini in na Bližnjem Vzhodu ter potencialna nevarnost kitajske okupacije Tajvana ostajajo največja tveganja, ki lahko presenetijo trge. Pri kitajsko-tajvanskem vprašanju je v igri tudi bolj odločna »postavitev« Kitajske ob bok Rusije v boju proti NATU. 
V Ameriki in Evropi se – ob zniževanju obrestnih mer – realno pričakuje mehak pristanek ekonomije in popolna izognitev recesiji ali krizi, ki jo načeloma povzročijo visoke obrestne mere in »predrag« denar. 

Smo res ukrotili inflacijo?
Povprečno slovensko gospodinjstvo se je v letu 2023 soočilo z rekordno visoko inflacijo – realno, če pogledamo cene življenjskih potrebščin, so se nekatere dvignile več kot za 10 %. Tudi, če je statistična inflacija zgolj pri dobrih 4 %, potrošniki precej občutimo podražitve v trgovinah in pri kupovanju osnovnih stvari. 
Ker se je statistična inflacija lani začela zniževati, so borzniki in bankirji optimistični, da je ekonomija pripravljena na nižanje obrestnih mer. Inflacija pa žal ne bo odvisna samo od monetarne politike, nanjo v zadnjih dveh letih močno vplivajo tudi prekinjene dobavne poti zaradi geopolitičnih konfliktov. Nadaljevanje ali zaostrovanje konfliktov bi lahko tako še vedno negativno vplivalo na določene izdelke in osnovne surovine, da se bodo tukaj cene še dražile. 
Ukrepi monetarne politike se v realnem gospodarstvu in ekonomiji večinoma odrazijo z zamikom. Zato precejšnjega padca inflacije v 2024 vsekakor ne gre pričakovati. 

Investicije
Leta 2023 se je ustavilo padanje obveznic in nekaj delniških trgov. Močan ameriški dolar je v prvi polovici leta »držal« bolj dinamične investicije navzdol, v drugi polovici leta, posebej od oktobra dalje, pa so določene delnice, zlato in kriptovalute (posebej Bitcoin) po dolgem premoru pokazali svojo moč. 
Delnice – na delniških trgih so bile v 2023 posebej vroče delnice, povezane z umetno inteligenco (AMD, Individa, SMCI itn.), in delnice iz tehnološkega indeksa (Apple, Amazon, Meta, Tesla, Google itn.). Za donose v letu 2024 je ključno vprašanje, ali lahko delnice še naprej rastejo na podlagi optimizma in obljub o znižanju obrestnih mer, ali pa bo morebitna upočasnitev svetovnega gospodarstva hujša, kot si želimo. Vsekakor pa bo – po mnenju analitikov – potrebno dati poudarek na surovinske naložbe ter sektorja tehnologije in disruptivnih tehnologij (umetna inteligenca, robotika, 3D tiskanje, biotehnologija, IOT itn.).
Plemenite kovine – zlato je leta 2023 poraslo za 13 odstotkov v dolarjih ter za 9 odstotkov v evrih. Zlato kaže svojo moč in gre pričakovati, da bo ob padcu psihološke meje 2.000 dolarjev za eno unčo (31,10 gramov) nadaljevalo svojo rast proti 2.500 dolarjev. Srebro se prebuja počasneje, kar iz zgodovine ni nič nenavadnega, saj cena srebra vedno sledi rasti cene zlata. Leto 2024 bi lahko bilo donosno tudi za to drugo najbolj priljubljeno plemenito kovino. 
Kriptovalute – lahko rečemo, da je bilo leto 2023 prelomno leto za Bitcoin in sektor kriptovalut. Bitcoin, ki je nekoč veljal za visoko špekulativno naložbo, postaja vedno bolj zanimiv za večji del finančne industrije. Smo tik pred uvedbo prvega ETF sklada na Bitcoin, s čimer se bo njegova priljubljenost še povečala, hkrati pa se s tem odpira možnost, da na trg vstopijo tudi večji investitorji, upravljalci največjih skladov na svetu. Prav tako bo maja 2024 na Bitcoin omrežju ponoven »halving« – dogodek, kjer se nagrada za Bitcoin rudarje razpolovi. Načeloma je po vsakem »halvingu« Bitcoin skupaj s kriptovalutami začel sunkovito bikovsko rast. 
Nepremičnine – cene nepremičnin so se v velikem delu sveta, tudi v Sloveniji, od sredine leta nekoliko ohladile, a še vedno ostajajo rekordno visoko. Kakšno kratkoročno znižanje bi bilo dobro za trg, spremenjena situacija z nižjimi obrestnimi merami (kar pomeni cenejše kredite), pa bi lahko v drugi polovici leta 2024 in nato naprej v 2025 cene ponovno pognala višje. 

Zlato, surovine in kriptovalute
Glede na izhodišča na trgih lahko v letu 2024 pričakujemo, da bo leto, ki ga bodo zaznamovale višje cene surovin (zanimiva vrednotenja imajo trenutno predvsem rudniki srebra in zlata) ter nadaljnja rast cen zlata in potencialno močan dvig vrednosti na trgu kriptovalut. 
Investitorji bi lahko priložnosti poiskali tudi na delniških trgih – poleg že omenjenih investicij zgoraj so vsekakor še vedno podcenjene kitajske delnice ter trgi v razvoju, sektor obnovljivih virov energije ter sektor biotehnologije in disruptivnih tehnologij.
Zagotovo bodo projekti na področju umetne inteligence odigrali svojo vlogo, iz fokusa pa ne smete izpustiti niti električnih avtomobilov, »cyber security« sektorja ter področja biotehnologije. 
Primerno razpršen portfelj bi tako moral tudi leta 2024 delovati brezhibno. Ob morebitnem pojavu kakšnega »črnega laboda« oziroma nenadejanega dogodka in kratkoročnega padca vrednosti naložb, pa bo modro to izkoristiti za dodatne poceni nakupe.