Mala in srednje velika podjetja so inovativna ter ustvarjalna

Mala in srednje velika podjetja (MSP) so ključnega pomena za gospodarstvo Evropske unije (EU). Predstavljajo 99 % vseh podjetij v EU, zaposlujejo okoli 100 milijonov ljudi in ustvarijo več kot polovico evropskega BDP. So gonilo inovacij in ustvarjalnih dosežkov, hitro se prilagajajo spremembam na trgu in imajo velik vpliv v vseh gospodarskih sektorjih. Poleg delovnih mest MSP ustvarjajo različne inovacije, s katerimi iščejo odgovore na aktualne družbene in ekonomske izzive na področjih, kot so okolje, varnost, dostop do hrane, staranje prebivalstva in zdravje.

Pri spodbujanju inovacij je pomembna intelektualna lastnina. Delimo jo na tri skupine pravic: avtorsko pravico in sorodne pravice, industrijsko lastnino (npr. znamka, model, patent) ter druge pravice (npr. poslovna skrivnost, domena). Za vsa podjetja, ki vlagajo svoj čas, trud in denar v inovacije, je to mehanizem, s katerim jih lahko zavarujejo in imajo koristi od njih. Več informacij o pravicah intelektualne lastnine (v nadaljevanju PIL) je na spletnih mestih Urada RS za intelektualno lastnino originalen.si in uil.gov.si. 
Varstvo intelektualne lastnine ima več prednosti. Poleg večje pravne varnosti so PIL pomembne za krepitev prepoznavnosti in ugleda podjetja. Lahko so dodaten vir prihodka podjetja na podlagi njihovega licenciranja, franšizinga, prodaje oziroma prenosa. Ocenjeno vrednost PIL je mogoče uporabiti tudi kot stvarni vložek v gospodarsko družbo. Postopoma se v praksi PIL tudi dejansko sprejema kot predmet zastavne pravice, s katerim se zavaruje posojilo, s čimer se omogoča vlaganje v prihodnje projekte oziroma dejavnosti imetnikov pravic.
Zakaj se torej nekatera od inovativnih podjetij odločajo za registracijo PIL, druga pa ne? S katerimi težavami se pri tem spoprijemajo? To so bila ključna vprašanja, ki jih je pod drobnogled vzela študija Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z naslovom Kazalniki uspešnosti za MSP za leto 2022 (angleško: 2022 Intellectual Property SME Scoreboard).  
Prva študija je bila opravljena leta 2016, posodobljena pa leta 2019. Zadnja študija je bila pripravljena lani. Vanjo je bilo vključenih nekaj čez 8.300 MSP različnih velikosti iz različnih gospodarskih panog in držav (tudi Slovenije). Razdeljena so bila v dve podskupini: podjetja, ki so imetniki PIL (4.401), in podjetja, ki niso imetniki nobenih PIL (3.948).
Študija je obravnavala inovacije, poznavanje PIL, razloge za registracijo PIL, njihovo monetizacijo in uveljavljanje v primeru kršitev. V tem članku predstavljamo del ugotovitev. 
60 % MSP je navedlo, da so v zadnjih treh letih v svoje podjetje uvedli inovacijo. Velika večina (70 %) teh inovacij je bilo novost za MSP, v manjši meri pa je inovacija pomenila novost na trgu (21 %) oziroma v svetu (zgolj 3 %). Podjetja, ki so imetniki PIL, uvajajo inovacije pogosteje (77 %) kot neimetniki (57 %).
10 % MSP je navedlo, da so lastniki registriranih PIL. Pri tem imajo najpogosteje registrirano nacionalno znamko (6 %), sledijo ji znamke EU in evropski patenti (4 % za oboje). Najmanj pogosto registrirane PIL so žlahtniteljske pravice (1 %) in model Skupnosti (2 %). Med drugimi (neregistriranimi) ukrepi za varstvo intelektualne lastnine so domene (več kot tretjina MSP), poslovne skrivnosti (19 %), neregistrirane pravice iz modela (16 %) in pravice v zvezi s podatkovnimi zbirkami (13 %). 

45 % imetnikov PIL je poskusilo doseči finančni dobiček z uporabo svojih intelektualnih sredstev, neposredno, s prodajo ali licenciranjem, ali pa posredno, na primer z uporabo svojega portfelja PIL za poslovni razvoj. Več kot tretjina podjetij je bila pri tem uspešna.
MSP registrirajo PIL predvsem zato, da drugim preprečijo kopiranje njihovih rešitev, izdelkov ali storitev (66 %), dosežejo večjo vrednost in boljšo podobo podjetja (65 %) ter si zagotovijo večjo pravno varnost (63 %). 
Velika večina imetnikov PIL (93 %) je po registraciji PIL opazila pozitivne učinke, kot so povečanje ugleda ali podobe podjetja (60 %), boljšo zaščito intelektualne lastnine (58 %) in dolgoročne poslovne možnosti (48 %). 
MSP, ki se niso odločila za registracijo, so kot razlog najpogosteje navedla, da v tem ne vidijo koristi (35 %). Drugi, manj pogosto navedeni razlogi so, da njihova intelektualna lastnina ni dovolj inovativna za registracijo (20 %), nimajo dovolj znanja (19 %) ali niso izpolnjene zahteve za registracijo (19 %). 

Storitev Prva i
Je tudi vaše podjetje inovativno in nima izkušenj na področju intelektualne lastnine, želite pa poskrbeti za varstvo vaših inovacij? Urad RS za intelektualno lastnino vam lahko pomaga s storitvijo »Prva informacija o intelektualni lastnini« (krajše: Prva i). Gre za storitev pregleda stanja intelektualne lastnine v podjetju, ki jo za inovativna MSP s tržno zanimivimi proizvodi izvajajo strokovnjaki urada z dolgoletnimi izkušnjami na področju intelektualne lastnine. Izvedeli boste, kaj vse lahko zavarujete kot svojo intelektualno lastnino, kakšne so prednosti, in se seznanili z možnostmi varstva za vaš konkreten primer. Urad si prizadeva ozaveščati o pomenu intelektualne lastnine in krepiti sodelovanje z gospodarstvom, zato je storitev brezplačna.