Nas vendarle čaka recesija?

V Sloveniji se pogosto za zdravje našega gospodarstva obračamo v Nemčijo. Kot vemo, je Nemčija v začetku letošnjega leta zdrsnila v recesijo – tudi trenutno stanje ne kaže na znake kakšnega okrevanja. V povezavi s to situacijo je zdaj reagiral tudi nemški nepremičninski trg, saj so se cene nepremičnin v drugem četrtletju letos v Nemčiji znižale za kar 9,9 odstotka. Tu gre za največji padec cen, odkar zbirajo in analizirajo podatke.

Skladno s situacijo v Nemčiji je zdaj tudi Evropska komisija znižala napoved gospodarske rasti, tako za letošnji zaključek leta kot tudi za prihodnje leto. Po mnenju mnogih naših gospodarstvenikov se v smer recesije premikamo tudi v Sloveniji. Marsikateri podjetnik namreč ugotavlja, da se količina novih naročil za prihodnje leto nevarno zmanjšuje, nekateri celo priznavajo, da nekaterih ustaljenih poslov za prihodnje leto več ne bo. 
Tako se vse bolj uresničujejo napovedi, da bi se lahko v EU-območju soočili s tako imenovano stagflacijo, kjer se bomo borili z visoko inflacijo ob nizki ali stagnirajoči se gospodarski rasti. Takšen scenarij vsekakor ni povšeči podjetjem, saj bi v takšni situaciji podjetja morala odpuščati, da ostanejo konkurenčna. 
Stanje v gospodarstvu ima vedno močan vpliv tudi na finančne trge, kar se v teh trenutkih odraža tudi v padcih na borzah. 

Stanje na finančnih trgih
Vlagatelji si v trenutni situaciji v povezavi z ekonomijo in gospodarstvom tako predvsem zastavljajo vprašanje, kako se bo vse to odražalo na finančnih trgih. V mesecu septembru smo tako že doživeli precej nihajočih tečajev in kot vse kaže, bo tako tudi v prihodnjih jesenskih mesecih. 
Eden izmed ključnih indikatorjev, ki ga moramo spremljati za obnašanje na finančnih trgih, je »global net liquidity«, ki je trenutno v padajočem trendu. To pomeni, da je likvidnost še vedno precej nizka in nič ne kaže na to, da bi se trend obrnil. Če ni presežne in dodatne likvidnosti, ki jo navadno sprožijo centralne banke s tiskanjem denarja, potem tudi rasti tečajev in obrata v rastoči, bikovski trend vsaj zaenkrat še ne gre pričakovati. 
Ameriška centralna banka na zadnjem zasedanju sicer ni dvignila obrestnih mer, je pa predsedujoči Jerome Powell napovedal nadaljnje zategovanje pasu in potencialne dvige obrestnih mer še letos. Po oceni komiteja FOMC je ekonomija še vedno zelo močna, s čimer upravičujejo nadaljnje dvigovanje obrestnih mer, vse dokler ne bo dosežen cilj glede umiritve inflacije. 
Učinki zategovanja pasu pa šele prihajajo in bodo izjemno negativno vplivali na globalno likvidnost. V povezavi s tem lahko vlagatelji pričakujemo precej dodatnih težav in s tem dodatne padce na finančnih trgih – tako na delniških kot tudi na trgu kriptovalut, surovin in obveznic. Ob trenutnih pretresih na trgih tako edino varno zatočišče predstavlja ameriški dolar, ki je v porastu. Ko je v porastu ameriški dolar, vse ostale naložbe praviloma padajo.  
Negativen efekt bi se znal zgoditi predvsem pri nadaljnjem krčenju ekonomije (za katero FED domneva, da je trenutno še vedno dovolj močna) in posledičnem dvigu brezposelnosti. Če preverimo iz zgodovine, lahko vidimo, da se je vsaka večja recesija zgodila ravno takrat, ko se je brezposelnost dvignila čez trend padajoče ekonomije. V tem trenutku se nevarno približujemo ravno tej točki. 
Še en pomemben vidik pospešene poti recesiji pa je vzpenjajoča se cena nafte, ki se je od meseca junija dvignila že za tretjino. Visoke cene energentov so bile vedno dodaten mlinski kamen za ekonomijo – kot tudi zdaj, ko se bodo podjetja ponovno prilagajala na višje cene energentov, višje cene transportov itn.

V takšnih časih pri investiranju vendarle ni časa za paniko
Ko trgi kratkoročno padajo, se je najbolje izogniti nenadnim reakcijam, kot je panična prodaja naložb. To bi bila zagotovo najslabša možna reakcija. Od tega, kdaj ste vstopali in kupovali določene naložbe, bi morebiti zdaj z naložbami realizirali izgube in potem potencialno zamudili okrevanje in rast tečajev, ki bosta sledila po tej situaciji. 
Ker bi se negotovosti znale nadaljevati v jesen in letošnjo zimo, je pomembno, da se osredotočite na vaše dolgoročnejše cilje, ki jih imate z investiranjem, in počakate, da trenutna situacija mine. Seveda pa lahko samo situacijo obrnete sebi v prid s primernimi strategijami za investiranje. 

Strategije za investiranje
Investiranje v takšnih časih, kot so trenutno, zahteva premišljeno in raznoliko pristopanje k naložbam, saj bodo finančni trgi, kot vse kaže, zelo nestabilni. Da bi kar najbolje izkoristili priložnosti in zmanjšali tveganja, je smiselno razmisliti o vlaganju v različne naložbene razrede, kot so recimo plemenite kovine, kriptovalute in delniški trgi. Seveda je ključno tudi to, da imate vseskozi na voljo denarno pozicijo, ki jo lahko uporabite ob dodatnih znižanjih na trgih v prihodnosti. 
Čisto informativno bi vlagatelji danes lahko razmišljali o razpršenem investiranju med plemenite kovine, delniške trge in manjši delež tudi v kriptovalute. V kaj točno vlagati, je seveda vprašanje, na katerega ni moč odgovoriti enoznačno, saj je izbor naložb vedno odvisen od posameznikovih ciljev, pripravljenosti na tveganje in časovne komponente –  in le ob teh podatkih lahko vlagatelj potem zase izbere primerno naložbeno strategijo ter investicije. 
Zgolj informativno bi se veljalo ozreti v sledeče naložbene izbire: 
-    Plemenite kovine, še posebej zlato, so tradicionalno zatočišče v časih nestabilnosti. Nakup fizičnega zlata ali srebra v obliki kovancev ali palic je možnost za dolgoročno ohranjanje vrednosti premoženja.
-    Ko imate zagotovljeno osnovno varnost v portfelju, lahko razmišljate tudi o vlaganju v delnice različnih sektorjev in regij, da zmanjšate tveganje. Tudi v recesiji so lahko nekateri sektorji bolj odporni na padce kot drugi. In ne le delnice, tukaj se za dobro izkažejo tudi ETF skladi, s katerimi lahko dosežete še večjo razpršitev ter potencialno večjo varnost vašega portfelja. 
-    Ne pozabite pa – vsaj z delom premoženja, če ste bolj konzervativen vlagatelj – vlagati tudi v kriptovalute. Bitcoin v zadnjih letih postaja digitalni ekvivalent zlata in je lahko – vsaj po preteklih donosih – prav tako obravnavan kot dobra zaščita pred inflacijo. Vlaganje v Bitcoin mora predstavljati zgolj dolgoročno naložbo, a ob tem ne pozabite, da je to trg, ki je daleč najbolj špekulativen in prinaša tako potencialno visoke donose kot tudi možnosti močnejših kratkoročnejših padcev. 

Vsekakor pa bo najboljša metoda investiranja – o njej smo že pisali – DCA (»dollar cost average«), ki pomeni, da ne glede na nihanja na trgih redno vsak mesec vlagate isti znesek. Seveda morate biti ob tem pozorni predvsem na stroške, in da dodajate tja, kjer smatrate, da so padci najmanjši oziroma priložnosti največje. 
Pomembno je, da v takšnih časih ne pričakujete hitrih dobičkov, ki bi jih lahko realizirali čez noč. Investiranje v času recesije zahteva potrpežljivost. Če boste imeli pred očmi dolgoročni pristop, boste bolje pripravljeni na potencialna nihanja na trgih.

Članek avtorja Matjaža Štamulaka, neodvisnega finančnega svetovalca (www.cresus.si) je bil objavljen v oktobrski številki Obrtnika podjetnika.