Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnega portala MojObrtnik. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Družinsko podjetništvo

Oblikovanje Družinske ustave (2. del)

junij 2024  |   Uroš Kavs

Družinski dogovori so izjemno pomembni za dolgoročno uspešno poslovanje. Določajo tudi strategijo poslovanja. Predvsem se z njimi dorečejo scenariji, ki določajo pogoje izstopa iz podjetja ali dedovanja. Ko solastnik odhaja iz podjetja, je zelo pomembno, da se ve, pod kakšnimi pogoji. 

Klasična družbena pogodba, ki jo zapiše notar, je škodljiva. Zakaj? Zakon v primeru izstopa družbenika ali dedovanja določa zelo kratke roke izplačil. Če je na primer potrebno po tržni vrednosti izplačati 50-% delež v treh letih, tega ne preživi nobeno podjetje.
Zato na MoST inštitutu dogovore začnemo oblikovati postopno, in sicer od zahtevnejših do manj zahtevnih. Zakaj na ta način? Pri zahtevnejših je potrebno več razmišljanja. Srečanja imamo vsaka dva tedna, da lahko vsak družinski član razmisli o predlogih. Na ta način dosežemo, da je potrebnih srečanj manj oziroma ravno toliko, da dosežemo vse dogovore. 
družinska ustava Prva skupina dogovorov: 
-    dedovanje in izstopni pogoji,
-    vrednotenje deleža in
-    načini odločanja.
Druga skupina dogovorov:
-    pogoji solastništva,
-    funkcije in upravljanje,
-    vrednote, vizija in poslanstvo ter
-    delo družinskih članov v podjetju.
Tretja skupina dogovorov:
-    razlogi za izključitev,
-    izplačevanje dobička,
-    specifični dogovori,
-    renta za starše in
-    zakonodaja.

V nadaljevanju je nekaj primerov za dosego primernih dogovorov. 
Koliko in kako vrednotiti podjetje ob izstopu naslednika? To je mogoče narediti:
1.    z določitvijo tržne vrednosti s cenitvijo podjetja; 
2.    po računovodski vednosti, ki je v bistvu vrednost kapitala; 
3.    po diskontirani tržni vrednosti (opravi se cenitev, vendar se ne izplača 100-% delež).
Lahko je dogovor tudi drugačen. Na primer, da se od delitve dalje solastnike zaveže, da bodo v podjetju aktivno doprinašali npr. vsaj 7 let. Če nekdo izstopi prej, se delež obračuna na takšen način:
-    od 1 do 3 let = 25 % od ocenjene vrednosti posameznikovega deleža,
-    od 3 do 5 let = 50 % od ocenjene vrednosti posameznikovega deleža,
-    od 5 do 7 let = 75 % od ocenjene vrednosti posameznikovega deleža,
-    od 7 let naprej = 100 % ocenjene vrednosti posameznikovega deleža.

Zapisanega ne jemljite kot recept. Za tovrstna usklajevanja je potrebno izjemno veliko izkušenj in davčno-pravnega znanja. Vsaka odločitev ima tudi zakonodajne posledice. Premajhno izplačilo lahko na primer pomeni, da bo izstopajoči plačal več davka, kot bo prejel plačila. Zato je potrebna velika previdnost pri dogovorih. 
Še en primer (izstopnih) pogojev. Doba izplačil:
-    V primeru, da se izplačuje do 25-% poslovni delež, je doba izplačila 4 leta.
-    V primeru, da se izplačuje do 50-% poslovni delež, je doba izplačila 7 let.
-    V primeru, da se izplačuje do 75-% poslovni delež, je doba izplačila 10 let.
Na MoST inštitutu namenjamo tem tematikam izjemno veliko pozornosti, saj edino tako lahko zaščitimo poslovanje podjetij na dolgi rok. Predstavljajte si, da podjetnik podari celoten delež podjetja dvema naslednikoma. Eden čez nekaj mesecev želi izstopiti in od svojega brata/sestre zahteva, da mu takoj izplača celoten delež … Katastrofa!
Skozi mediacijo z različnimi tehnikami preverjamo in usklajujemo vse dogovore na način, da bo podjetje ne glede na »muhe« solastnikov preživelo. To je želja staršev in pogoj, da se jim izplača zaslužena renta. Zato je izjemno pomembno, da se vse dogovore uredi tako, da nihče ne more izsiljevati izplačila na kratek rok. 

Primer: Trije bratje prevzamejo podjetje
Njihov največji izziv je bil, da so imeli zelo različne funkcije, plačo pa enako. Podjetje so že nekaj let vodili samostojno. Oče se je že pred desetimi leti upokojil, še vedno pa je bil 100-% lastnik. Odločal je o vseh ključnih zadevah. Sinovi so bili izvajalci oziroma predvsem operativci.
Srednji brat, direktor, je že nekaj časa čutil, da je potrebno prenesti lastništvo. In tudi urediti razmerja med njimi. Na informativnem srečanju smo ugotovili, da si vsi trije bratje želijo jasnost med medsebojnimi razmerji in doreči konkretne dogovore. Želeli so si »naliti čistega vina«.
Oče se je strinjal, da je čas, da se lastništvo prenese. Zase in ženo je želel le zagotoviti rento, ki jima bo omogočala mirno starost. Sinovi so se strinjali. Zato smo se takoj lotili njihovih želja, ciljev in medsebojnih dogovorov. Bili so izjemno složni, zato smo hitro dosegli dogovore.
Strinjali so se, da lastniška razmerja postavimo na osnovi preteklih zaslug za uspešno poslovanje. Srednji sin, direktor, je dobil 43-% delež. Starejši brat 33-% in mlajši brat 24-% delež. S tem so bili popolnoma pomirjeni. Obenem smo v podobnem kontekstu dorekli plačna razmerja in bonitete. Bratje so se strinjali, da je taka razdelitev poštena in »zaslužena«.
Zavezali so se, da bodo v podjetju dejavni vsaj še 10 let. Na osnovi tega smo spisali izstopne pogoje, vrednost deležev in čas izplačil. Dogovori ščitijo tako poslovanje podjetja kot starše. Obenem tudi tiste, ki bodo ostali v podjetju in zagotovili izplačila za vse družinske člane ter potencialne dediče. 
 

Prijavite se na e-novice,
obveščali vas bomo o novostih
PRIJAVA


©2017-2024 Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Vse pravice pridržane.