Ob prenosu podjetja na potomce je smiselno oblikovati celostne dogovore, ki vključujejo vse družinske člane. Starše, prevzemnike in tiste potomce, ki v podjetju ne bodo aktivni. Kaj pripada slednjim? Kaj staršem?
Če podjetje prevzemata dva ali več potomcev, je potrebno določiti tudi izstopne pogoje in scenarije za primere dedovanja. Slednje je še posebej pomembno, ker v podjetje vstopijo dediči. Ni varovala, ki bi to preprečil. Lahko pa se zapišejo scenariji, ki zagotavljajo, da se dediče finančno in časovno primerno izplača. To je nujno doreči, saj je zakonodaja celo škodljiva.
Načrtovanje prenosa zajema:
- Določitev osnovnih prioritet in pričakovanj vseh družinskih članov.
- Dogovore glede interne komunikacije, sestankov, tematik pogovorov.
- Prepoznavo glavnih motilcev dela in postavljanje mej, pravil ravnanja.
- Usklajevanje različnih pričakovanj, ki motijo skupno delovanje družine.
- Plače družinskih članov, naslednikov in izplačevanje dobička, bonitete.
- Določitev nujnih sprememb na ključnih delavnih mestih v prihodnje.
- Analizo kapacitet in veščin vodenja ter uvajalni načrt za naslednike.
Na MoST inštitutu se vsakega primera lotimo s spoznavnim brezplačnim informativnim srečanjem. Ugotovimo želje in pričakovanja družinskih članov. Predstavimo naš način dela in začetne predloge. Vsakega primera se lotimo na drugačen način, saj so situacije različne.
Sledi še eno brezplačno srečanje. Na tem zastavimo jasen koncept in prioritete svetovanja. Predstavimo vrednost naših storitev in se dogovorimo za termine uvodnih srečanj. S tega srečanja se družina odpravi z jasnostjo, kaj je potrebno postoriti za dosego ciljev in želja.
Na uvodnem srečanju člane družine povežemo v skupno vizijo nadaljnjega razvoja podjetja. Praktično vsi so prepričani, da imajo to zastavljeno. Vedno znova se izkaže, da imajo le redki skupno vizijo. Vsi menijo, da jo imajo, in so potem presenečeni, ko se izkaže nasprotno.
Skupna vizija je ključna za dolgoročno uspešno poslovanje. Če solastniki ne »pihajo v isti rog«, se prej ali slej pojavijo težave in konflikti. Po uvodnem srečanju sledijo individualni razgovori, na katerih poglobljeno ugotavljamo želje in cilje posameznikov. Šele na teh srečanjih se posamezniki zares odprejo. Pomembno je, da osebne vizije in cilje uskladimo s skupnimi.
Sledijo skupna srečanja, kjer usklajujemo posameznikove želje z ostalimi. Naša ključna naloga je, da upoštevamo čisto vsakega posameznika. Usklajujemo želje in cilje v dobro podjetja in vseh družinskih članov. Ključno za nas je, da so dogovori celostno oblikovani s ciljem dolgoročnega poslovanja.
V družinsko ustavo zapišemo:
- pogoje, pod katerimi starši podarijo delež/-e podjetja;
- dogovore glede izplačil, rente in delitve premoženja;
- pogoje zaposlovanja partnerjev, otrok ter sorodnikov;
- dogovore glede odločanja in upravljanja s financami;
- izstopne pogoje družbenikov, naslednikov, potomcev;
- primere dedovanja ali trajne nezmožnosti družbenika;
- druge dogovore glede na specifično družinsko situacijo.
V podjetju so zaposleni trije sinovi
Kovinarsko podjetje zaposluje 37 ljudi. Oče je postavil dobro strukturo vodenja. Mlajši sin je direktor podjetja že pet let. Starejša vodita proizvodnjo in komercialo. Izziv je, ker se bratje med seboj ne razumejo najbolje. Starejša večkrat ignorirata navodila mlajšega in delata po svoje.
Očeta je najbolj zanimalo, kako razdeliti deleže podjetja. Razmišljal je, da bi mlajšemu podaril 52-% delež. Starejšima pa vsakemu po 24 %. Prepričan je, da bi s tem preprečil konflikt med njimi, saj bi lahko mlajši samostojno odločal s svojim večinskim deležem.
Pojasnili smo mu, da bi taka situacija zgolj še bolj zapletla njihov odnos. S tako razdelitvijo bi že na začetku postavili dva tabora. Starejša bi se zagotovo obrnila proti mlajšemu in mu nagajala. Pravo vprašanje je, ali so bratje za skupaj. Kaj se bo zgodilo, če mlajši dobi 100-% delež?
Zagovarjamo, da se je o teh zadevah potrebno pogovarjati. Vsaka odločitev mora imeti utemeljen razlog. Oče ne želi, da bi starejša sinova odšla iz podjetja. Pravi, da sta dobra delavca. S tem se strinja tudi mlajši, ki ju kot operativca vidi v podjetju. Kot solastnika ne.
Seveda smo očetu predlagali soočenje. Takih primerov imamo za seboj na desetine. Vedno smo dosegli jasnost, čeprav to ne pomeni nujno, da so bili vsi zadovoljni z rešitvijo. To je edina pot. V vseh primerih smo dosegli pomiritev tudi tistih, ki so »izviseli«.
Očeta je ta predlog tako prestrašil, da sedaj že nekaj mesecev sam išče drugačne rešitve. Ne bo jih našel! Imeli smo veliko takih potencialnih strank. Po nekaj letih se zadeve samo še bolj zapletejo. Nujno je soočenje. Ne odlašajte. Ne čakajte, da se bodo zadeve same uredile.