Pomoč pri občasnih delovnih nalogah in sezonskih delih

Študentsko delo je priljubljena oblika dela med dijaki in študenti. Mladim prinaša prvi stik s trgom dela, prve delovne izkušnje, delovne navade in prvi zaslužek. Delodajalci pa imajo možnost, da pri mladih prepoznajo talente ter si pomagajo pri določenih občasnih in začasnih delovnih nalogah ter sezonskih delih. Tako dolgoročno vzgajajo kandidate za svoje potrebe. Mladi prinašajo delodajalcem svežino, nova znanja, običajno so bolj vešči IKT tehnologije in znajo več jezikov. Veseli so uvajanja, mentorstva in so odprti za učenje.

Študentsko delo lahko opravlja več skupin mladih:

• Osnovnošolci, ki zaključijo osnovno šolo in dopolnijo 15 let (izpolnjena morata biti oba pogoja).
• Študenti, ki imajo status rednega ali izrednega študenta v Sloveniji ali v tujini in niso v delovnem razmerju in niso prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelne osebe.
• Udeleženci izobraževanja odraslih (t. i. izredni dijaki), ki so mlajši od 26 let, se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in strokovnega izobraževanja. Pri tem ne smejo biti v delovnem razmerju, se ne smejo izobraževati v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in ne smejo biti prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) kot brezposelne osebe.
• Tuji dijaki in študenti, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Sloveniji. Tisti tuji dijaki in študenti, ki študirajo v Sloveniji, in tisti, ki se šolajo v tujini ( če prihajajo iz tretjih držav, potrebujejo dokazilo o stalnem prebivališču v Sloveniji).

Kako poteka študentsko delo?

Podjetje objavi prosto delo na spletni strani študentskega servisa. Študentski servis obvesti primerne kandidate za delo, jih targetirano poišče oz. se kandidati javijo sami. Delodajalec izbere primernega kandidata oz. kandidate. Pred začetkom dela dijak/študent ali delodajalec poskrbi za napotnico za delo in delo se opravi. Po zaključku dela delodajalec odda obračun ur na študentski servis. Študentski servis izda račun in nakaže dijaku ali študentu zaslužek vnaprej (t. i. »zalaganje« za več kot 90 % izdanih računov), delodajalec nato poravna račun. Študentski servis opravi vse administrativne obveznosti ter opravi nakazila v državne blagajne itd.

Celoten proces je za uporabnike, tako delodajalce kot mlade, zelo enostaven in digitaliziran, za izvajalca koncesije pa zelo kompleksen.

Katere so zakonodajne obveznosti delodajalca?

Uzakonjena je minimalna urna postavka, ki od 21. januarja 2023 znaša 6,92 € bruto, to je 5,85 € neto. Uvajanje v delo mora biti plačano.

Po Obligacijskem zakoniku mora biti oglaševana postavka tudi plačana. Če je v oglasu za prosto delo ponujena postavka 9 € bruto, jo je potrebno v taki višini tudi izplačati, saj je dana ponudba urne postavke zavezujoča.

Bistvenega pomena je dvig napotnice za delo. Napotnico je treba urediti pred začetkom dela, sicer gre za delo na črno, kar je kaznivo in je lahko sankcionirano.

Pri študentskem delu se uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) o delovnem času, odmorih in počitkih, odškodninski odgovornosti in posebnem varstvu mladih pod 18 let. Čas odmora med delom se všteva v delovni čas in je plačan.

Kakšni so stroški študentskega dela in kakšne prednosti?

Študentsko delo je po ZUJF-C (v veljavi od 2015) oprispevčeno in obdavčeno ter stroškovno primerljivo z redno zaposlitvijo. Pri študentskem delu se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar v povprečju mladim prinese 2,5 meseca pokojninske dobe letno. 

Plačujejo se prispevki za zdravstveno zavarovanje, poškodbe pri delu, prav tako pa se plačuje v štipendijski sklad, izgradnjo študentskih domov in prostorov univerze in samostojno študentsko organiziranje (Študentska organizacija Slovenije, študentske organizacije univerz, prek petdeset študentskih klubov iz cele države). Študentski servisi za vse opravljene storitve prejmejo zakonsko priznane stroške v višini 2,69 % glede na celotno izplačan zaslužek. Danes študentsko delo posreduje le še 16 koncesionarjev Ministrstva za delo (po zakonu tudi Zavod RS za zaposlovanje), ki morajo za opravljanje dejavnosti izpolnjevati predpisane kadrovske, prostorske in finančne pogoje.

Glavna prednost študentskega dela za delodajalce je prilagodljivost ter možnost hitrega zaposlovanja brez administrativnih bremen, ki jih v celoti prevzamejo študentski servisi – od oddaje REK obrazcev na FURS do prijave v zavarovanja z M12 obrazci, urejanja napotnic, računov in nakazil. 

Bistvena prednost študentskega dela je tudi dostop do mladih kandidatov za delo, ki se lahko z uvajanjem in vzgajanjem dolgoročno zaposlijo pri delodajalcu. Raziskave kažejo, da se dve tretjini mladih (61,9 %) po diplomi oziroma zaključku dela preko študentskega servisa zaposli v eni izmed organizacij, kjer so prej opravljali študentska dela (Ninamedia, 2022).

Kako lahko delodajalcem pri študentskem delu in iskanju kandidatov pomaga študentski servis?

Pomaga pri objavi oglasov, targetiranem iskanju kandidatov, informiranju in obveščanju ciljnih kandidatov (preko sporočil, e-pošte, klicev), strokovnemu svetovanju (glede zakonodaje, nakazil, pravil, iskanja kandidatov, oblikovanja oglasa, konkurenčnih urnih postavk), pri opravljanju administracije (izdaja napotnic, računov, izvajanje nakazil, prijava mladih v zavarovanje, REK obrazci, dnevno poročanje FURS), zalaganju zaslužkov (več kot 90 % zaslužkov se mladim nakaže preden podjetje plača račun), svetovanju v zvezi z dohodnino, mediaciji itd.

Ali ste vedeli?

V poletnih mesecih je opravljenega kar 70 % vsega študentskega dela, saj je to čas, ko dijaki in študenti nimajo šolskih obveznosti in se lahko posvetijo počitniškemu delu. 

Zaradi manjših generacij mladih, več šolskih obveznosti in obveznih prisotnosti v okviru bolonjskega študija in zaradi urejenosti področja študentskih statusov je mladih za opravljanje dela na voljo manj in imajo manj časa za delo.

Demografska vrzel in vse večje konkuriranje delodajalcev za nove sodelavce ter izrazito pomanjkanje kandidatov za delo se odraža tudi pri iskanju kandidatov za študentsko delo. Ponudba delodajalcev presega povpraševanje mladih, zato so se dvignile tudi študentske urne postavke. 

V zadnjih dveh letih se je povprečna urna postavka za študentsko delo dvignila približno za 1,5 € bruto na uro oziroma kar za 25 % in trenutno znaša 8 €/h bruto na uro (6,76 €/h neto). Najbolje plačana dela zahtevajo določeno znanje, veščine, izkušnje.

Bolj zaželena pri mladih so dela, ki so najbolje plačana, se opravljajo pri uglednih delodajalcih in predvsem strokovna dela v smeri šolanja, ki prinašajo izkušnje, kompetence in vodijo do morebitne redne zaposlitve.

Članek avtoric Vesne Miloševič Zupančič, Carmen Zajc in mag. Mateje Rovan (e-Študentski Servis) je bil objavljen v reviji Obrtnik podjetnik