Se moramo bati novega vala inflacije?

Konec septembra je Ameriška centralna banka (FED) prvič po štirih letih znižala obrestno mero, in to za 0,5 odstotne točke. Napovedali so še najmanj dve znižanji obrestnih mer do konca leta in nadaljnje zniževanje obresti v letu 2025. Znižanje obrestnih mer ameriške centralne banke ima sila pomemben vpliv na finančne trge, saj obrestne mere določajo stroške izposojanja denarja in s tem vplivajo na gospodarsko dejavnost, inflacijo, cene delnic, surovin in valut. 

Bo tudi tokratno zniževanje obrestnih mer pozitivno vplivalo na nadaljevanje trenda rasti cen zlata, kriptovalut, delnic in nepremičnin? Kakšne učinke so znižanja obrestnih mer zgodovinsko imela na finančne trge?

Pomen znižanja obrestnih mer
Znižanje obrestnih mer v osnovi vpliva na tri pomembne točke: 
1. Spodbujanje rasti gospodarstva: Ko FED zniža obrestne mere, postane izposojanje cenejše. To spodbuja podjetja k investiranju, saj so stroški financiranja nižji. Tudi potrošniki si lahko lažje privoščijo izposojanje za večje nakupe, kot so stanovanja in avtomobili, kar spodbuja potrošnjo.
2. Povečanje likvidnosti: Z nižjimi obrestnimi merami pride več denarja v obtok, ker je izposojanje cenejše in ljudje več trošijo, kar lahko povzroči povečanje vrednosti sredstev, kot so delnice in surovine, ter s tem tudi rast cen nepremičnin. 
3. Vpliv na vrednost dolarja: Znižanje obrestnih mer pogosto oslabi dolar, saj nižje donose zmanjšajo privlačnost ameriške valute za tuje vlagatelje. Šibkejši dolar pa običajno pozitivno vpliva na cene surovin, kot je zlato, saj so te cene v dolarjih in postanejo cenejše za tuje kupce. A ne le na zlato, nižja vrednost dolarja pozitivno vpliva tudi na rast cen delnic in Bitcoina. 

Je bila reakcija finančnih trgov na znižanje obrestnih mer v zgodovini vedno pozitivna? 
Trgi so na znižanje obrestnih mer FED-a v zgodovini običajno reagirali pozitivno, še posebej v naslednjih primerih:
Delnice: Delniški trgi se navadno odzovejo z rastjo, ker nižje obrestne mere pomenijo večjo gospodarsko aktivnost in višje prihodke podjetij. Vendar pa so te reakcije odvisne od stanja gospodarstva. Če je recesija globoka in znižanje obrestnih mer prepozno, lahko rast delniških trgov izostane ali je omejena.
Zgodovinsko gledano so obdobja, ko je FED znižal obrestne mere, pogosto spremljali bikovski trgi. Na primer, med finančno krizo leta 2008 so po velikih znižanjih obrestnih mer delniški trgi zrasli, čeprav z nekaj zamika. Prav tako močno so delniški trgi porasli po znižanju obrestnih mer v letu 2020. 
Zlato: Zlato se pogosto obnaša kot zaščitno sredstvo v času nizkih obrestnih mer in povečane negotovosti. Znižanje obrestnih mer oslabi dolar, kar poveča ceno zlata. Prav tako vlagatelji v času nizkih obrestnih mer iščejo alternative za varovanje premoženja, saj donosnost obveznic in varčevalnih računov upada.
Zlato je ravno v času prvega reza obrestnih mer doseglo svojo novo najvišjo vrednost, unča je bila septembra vredna že več kot 2.600 dolarjev, kar je več kot 30-odstotni porast vrednosti v letu dni. Rast cene zlata je v preteklem letu zagotovo povezava tudi z geopolitičnimi tveganji in tveganjem pred nadaljnjim upadanjem vrednosti denarnih valut.
Kriptovalute: Kriptovalute, kot je Bitcoin, so do sedaj na nižanje obrestnih mer reagirale z močnim rastočim trendom – zadnji primer je iz leta 2020, ko je znižanje obrestnih mer pognalo ceno Bitcoina iz 10.000 na kar 70.000 dolarjev v dobrem letu dni. Lahko, da se je rast cen kriptovalut v preteklosti v obdobjih nizkih obrestnih mer zgodila predvsem zato, ker vlagatelji v takšnem okolju iščejo alternativne naložbe za ohranjanje ali povečanje vrednosti premoženja. Nizke obrestne mere praviloma namreč vedno povečajo zanimanje za bolj tvegane naložbe, kamor spadajo tudi kriptovalute.

Ali lahko ob trenutnem znižanju obrestnih mer pričakujemo nadaljnjo rast na finančnih trgih?
Ker je torej zdaj še edina preostala banka na svetu pričela z zniževanjem obrestnih mer, bi to lahko spodbudilo rast delniških trgov, zlata in kriptovalut, vendar obstajajo nekatere ključne okoliščine, ki bodo vplivale na te reakcije:
Makroekonomski pogoji: Če FED znižuje obrestne mere, ker želi preprečiti gospodarsko krizo, lahko trgi najprej padejo zaradi strahu pred recesijo, preden se začnejo kasneje pobirati. Zaenkrat kaže, da je bil FED pravočasen, vsaj tako so kratkoročno pokazale reakcije na finančnih trgih.  
Inflacija: Če FED znižuje obrestne mere v obdobju visoke inflacije, lahko to negativno vpliva na delniške trge, ker inflacija znižuje kupno moč potrošnikov in podjetij. Zlato bi v takem primeru pridobilo vrednost kot varovanje pred inflacijo, kar se dejansko na trgih trenutno tudi odvija. 
Tveganje in volatilnost: Kriptovalute so še posebej občutljive na tveganje in negotovost. Čeprav bi nizke obrestne mere lahko spodbudile rast, bo njihova volatilnost vedno odvisna od širših tržnih razmer in regulatornih odločitev, ki pa so s sprejetjem ETF skladov in vlaganjem institucionalnega kapitala vedno bolj pozitivna. 
Znižanje obrestnih mer ameriške centralne banke ima običajno pozitiven vpliv na delnice, zlato in v novejšem času tudi na kriptovalute. Vendar pa je končna reakcija finančnih trgov odvisna od gospodarskih razmer, inflacije in tržnega zaupanja. Če nižje obrestne mere pridejo v obdobju upadajoče inflacije in stabilnega gospodarstva, bi lahko pričakovali rast vseh omenjenih kategorij premoženja. Vendar v negotovih ali kriznih razmerah znižanje obrestnih mer samo po sebi ni zagotovilo za rast.

Tvegamo, da bo inflacija prišla nazaj – tokrat še višja in še bolj uničujoča? 
Znižanje obrestnih mer samo po sebi ni vedno neposreden vzrok visoke inflacije. Centralne banke običajno znižujejo obrestne mere kot odziv na šibko gospodarsko rast ali nizko inflacijo, da bi spodbudile gospodarstvo. Vendar pa obstaja nekaj okoliščin, v katerih lahko znižanje obrestnih mer prispeva k visoki inflaciji in tukaj obstaja največja skrb trenutnih potez centralnih bank. Se lahko inflacija vrne nazaj še višja, kot je bila? Se lahko mogoče celo izgubi kontrola ob sočasnem upadu zaupanja potrošnikov v stabilne valute, kot sta dolar in evro? 
Obdobje že prisotne visoke inflacije: Če so obrestne mere znižane v okolju, kjer je inflacija že visoka, lahko dodaten pritok denarja in poceni kreditov še dodatno zviša cene. To bi bilo še posebej problematično, če se znižanje obrestnih mer zgodi brez zadostne fiskalne discipline in omejevanja presežne likvidnosti. Kljub temu da imamo trenutno ciljno inflacijo nazaj blizu 2 % – statistično gledano – se realna inflacija še ni umirila od skoka cen od leta 2020 naprej. 
Zmanjšana zmožnost nadzora inflacije: Če centralna banka preveč ohlapno vodi monetarno politiko (t. j. ohranja prenizke obrestne mere predolgo), lahko izgubi nadzor nad inflacijo. Ko enkrat začnejo pričakovanja inflacije naraščati med podjetji in potrošniki, je lahko posledično težko znižati inflacijo brez drastičnih ukrepov, kot so hitri dvigi obrestnih mer ali drugi restriktivni ukrepi. Te ukrepe smo zdaj na trgu imeli vse od novembra 2021 pa do septembra 2024. S tem mesecem pa ponovno vstopamo v obdobje zniževanja obrestnih mer in bolj ohlapne monetarne politike, ki nikoli ne ostane brez posledic. 
Izguba zaupanja v valuto: Ko prebivalstvo in podjetja izgubijo zaupanje v stabilnost domače valute, se začnejo premiki kapitala iz domače valute v zameno za trdna sredstva (npr. tuje valute, zlato ali nepremičnine ali celo delnice in Bitcoin). To povzroči še večji pritisk na valutno devalvacijo in hiter dvig cen. V tem scenariju se zdaj nahajamo že zadnja 4 leta in zato ostaja veliko vprašanje, če se bo zaupanje v valute še sploh povrnilo ali smo tukaj že na nepovratni poti. 

Katere naložbene razrede izbrati za nadaljevanje leta 2024 in začetek leta 2025?
Če bomo torej nadaljevali z upadom kupne moči denarja in ohlapno monetarno politiko ter nizkimi obrestnimi merami, morate v portfelj zagotovo dodati sledeče naložbene razrede: 
1. Zlato 
Zlato velja za varno zatočišče v času visoke inflacije, saj ohranja vrednost v obdobjih, ko denarna vrednost upada. Ljudje se k zlatu zatekajo, ker ima omejeno ponudbo in zgodovinsko vlogo zaščitnega sredstva.
2. Nepremičnine
Nepremičnine so zgodovinsko dobra zaščita pred inflacijo, saj vrednost nepremičnin pogosto narašča z rastjo cen. Poleg tega lahko lastniki nepremičnin v času inflacije dvignejo najemnine, kar jim omogoča prilagoditev prihodkov inflacijskim pritiskom.
3. Surovine
Surovine so fizična sredstva, katerih cene običajno naraščajo v obdobjih visoke inflacije, saj predstavljajo osnovne vhodne stroške v gospodarstvu. Na primer, cene energije (nafta, zemeljski plin), kovin (bakra, železa) in kmetijskih pridelkov (pšenica, koruza) so občutljive na inflacijo.
4. Delnice podjetij z močnim cenovnim vplivom 
Delnice podjetij, ki imajo sposobnost dvigniti cene svojih izdelkov in storitev, ne da bi izgubila stranke, so dobra zaščita pred inflacijo. To so pogosto podjetja v sektorjih, kot so osnovne potrošniške dobrine, (hrana, pijača, gospodinjski izdelki); energetski sektor in farmacevtsko-zdravstveni sektor. 
5. Kriptovalute
Bitcoin in druge kriptovalute so postale priljubljene kot zaščita pred inflacijo, ker imajo omejeno ponudbo (npr. Bitcoin ima omejitev na 21 milijonov kovancev). Vendar pa kriptovalute spremlja visoka volatilnost, zato so bolj tvegane naložbe. V preteklosti so se kriptovalute gibale v nasprotju z vrednostjo fiat valut, zaradi česar jih nekateri vlagatelji obravnavajo kot zaščito pred inflacijo.