Surovine pred eksplozivnim vzponom?

Zeleno dogajanje oziroma rastoči trend v zadnjem obdobju doživljajo tudi cene surovin. Dolgo smo opozarjali na ekstremno podcenjenost surovin v primerjavi z delniškimi trgi. Če so delnice že od leta 2008, ko se je zaključila zadnja eksplozivna rast cen surovin (ki je trajala od leta 2000 do leta 2008), veliko bolj donosen naložbeni razred, bi se lahko to v bližnji prihodnosti spremenilo.

Surovinske naložbe namreč v zadnjem času doživljajo močan razcvet. Ne le sektor plemenitih kovin, prav tako že nekaj časa raste cena nafte ter preostalih surovin – redkih zemelj, bakra, litija itn. Cene se prebujajo iz najmanj  štirih razlogov:

- Koronska kriza in nadaljnji vojni konflikti so povsem spremenili dobavne poti, pogoje ter odnose – kako »kritična« je preskrba s surovinami, ugotovimo šele takrat, ko se pojavijo manjše težave na dobavni strani.

- Inflacija je v zadnjih letih precej na delu – kratkoročna umiritev pa ne daje slutiti, da so inflacijski pritiski že popustili – ob nadaljnji ohlapni politiki centralnih bank, ki bi z nižjimi obrestnimi merami pognale nov ekonomski cikel, bi lahko denar doživel dodatno razvrednotenje.

- Zelena energije še nikakor ne zmore nadomestiti konvencionalnih metod, prav tako se z novimi tehnologijami povečuje povpraševanje po določenih surovinah – Pariškega podnebnega sporazuma tako ne bo mogoče doseči brez povečanega obsega rudarjenja – sektorja, ki je bil v preteklih letih povsem prezrt pri investicijah.

- Vzpon Kitajske, BRIC in preostalih hitro razvijajočih se držav povečuje dodatne pritiske na povpraševanje po surovinah in energentih – države, ki hitijo za razvitimi, želijo imeti dobro infrastrukturo, razvit nepremičninski trg ter boljšo kakovost življenja – na vse to pa seveda vpliva povpraševanje po surovinah.

Ocene o prihodnji porabi surovin

Nekatere ocene priznanih Inštitutov po svetu razkrivajo, da bi naj v naslednjih petnajstih letih porabili tudi do desetkrat več surovin, ki so pomembne za razvoj baterij, ki so nujne potrebne za podporo obnovljivim virom energije in bolj čistemu svetu. A ne le to, baterije potrebujemo za vse pametne naprave, s katerimi si danes ne predstavljamo več življenja, in seveda za vse električne avtomobile ter baterijske hranilnike.

Za baterije so pomembne predvsem redke zemlje, katerih večinska izvoznica je že zdaj Kitajska. A v baterijah in z njimi povezano elektrifikacijo se skriva tudi močno povpraševanje po litiju, niklju, kobaltu in manganu. Ocene kažejo, da naj bi samo povpraševanje po litiju v prihodnosti poskočilo za več kot 40-krat.  

Nikakor pa seveda ne smemo pozabiti na baker. Zaradi njegove izjemne vloge v električnih sistemih po svetu – samo v električnem avtomobilu je za cca. 7-krat več bakra kot v navadnem konvecionalnem vozilu – povpraševanje že nekaj časa izjemno narašča, kar se odraža tudi na ceni. Baker že kaže svoj vzpon in v finančnem sektorju je oklican tudi za Dr. Cooper – rast cene načeloma iz zgodovine predvideva ekonomski bum in seveda višje cene celotnega surovinskega sektorja.

Zlato v rekordih, kaj bo naredilo srebro?

Prav tako močno so v leto 2024 zakorakale tudi plemenite kovine z zlatom na čelu. Zlato je trenutno letos pridobilo že 15 % rasti, lani 8,7 %. Srebro je letos naredilo premik za 30 %, še lani je bil letni donos srebra negativen, pri –4,8 %. V trendu rasti cen vedno velja, da najprej svoje naredi zlato in povleče sektor naprej, srebro pa načeloma sledi z zamudo, a v zadnjem delu trenda tudi premaga zlato po donosnosti.

Zaenkrat zlato kaže svojo moč po preboju magične psihološke meje 2.000 dolarjev za eno unčo in je trenutno pri ceni krepko nad 2.300 dolarjev. Ocene so, da bo zlato v tem trendu rasti zlahka poseglo čez 3.000 dolarjev za unčo, nekateri analitiki ob krepitvi geopolitičnih napetosti vidijo ceno še višje.

Srebro ima do svoje psihološke meje – 50 dolarjev za unčo, kolikor je bilo doseženo v zadnjem trendu rasti cen plemenitih kovin med leti 2007 in 2011 – še nekaj prostora za rast, saj se trenutno giblje blizu 30 dolarjev za unčo. Realno bi se srebro moralo povzeti krepko čez 50 dolarjev, nekateri pričakujejo tudi cene krepko nad 100 dolarji za eno unčo srebra.

Kako izkoristiti trend?

Trend rasti cen surovin lahko izkoristite na več načinov. Eden izmed njih je vlaganje v fizične surovine – to je najbolj optimalno pri nakupu zlata in srebra – za ostale surovine je to manj priporočljivo. Zlato in srebro sta dobra naložba takrat, ko sta varno kupljena in hranjena – in to v fizični obliki, po možnosti s certifikatom priznane »good delivery« kovnice.

Bolj izkušeni lahko cene surovin dobro lovijo preko futures pogodb na borzi, a so tovrstni posli resnično za poznavalce. Manj izkušeni, bolj pasivni vlagatelji, se lahko trgu surovin izpostavijo preko delniških trgov – bodisi z izborom dobrih ETF skladov, ki vlagajo v surovinska podjetja, bodisi z lastnim izborom delniških podjetij iz rudarskega sektorja in sektorjev, ki so s surovinami tesno povezani.

Zanimiv za investiranje zna biti recimo ETF sklad EXV6, ki vlaga v 600 največjih surovinskih podjetij, ali pa recimo ETF sklad GDX, ki vlaga prioritetno v rudnike zlata in srebra. Preostali ETF skladi s področja surovin so potem bolj ciljno usmerjeni. Med izborom delnic je možnosti več, je pa priporočljivo, da v vsakem sektorju izberete potencialne market liderje, torej tista podjetja, ki so najboljša v svoji branži – zgolj primer pri bakru recimo podjetje FCX – Freeport-McMoRan ali pri litiju podjetje Albemarle itn.

V vsakem primeru naj velja, da pred investiranjem dobro raziščete vse možnosti in se pozanimate o vseh potencialnih tveganjih, preden se za investicijo tudi odločite. Kljub lepim napovedim tudi surovinski sektor ni brez tveganj – in obvladovanje le-teh je ključno pri investiranju.