Zagotovimo dobro zaščito

Slovenija je med vodilnimi državami po obolevnosti za kožnim rakom. Glede na to, da se začenja obdobje sončnega vremena in daljše izpostavljenosti soncu, je ustrezna zaščita za delavce nujna. Poleg pozitivnih učinkov, ki jih ima sonce na človeka, ima lahko tako kratkotrajna kot tudi dolgotrajna izpostavljenost številne negativne posledice na zdravje.

Delo na prostem navadno vključuje daljšo izpostavljenost rakotvornemu ultravijoličnemu sevanju in visokim temperaturam, zato pomeni tveganje za zdravje. Delavci, ki so pogosto izpostavljeni sončnim UV-žarkom, imajo večje tveganje za nastanek resnih posledic na zdravje. To so predvsem kmeti, pobiralci sadja ali zelenjave, gradbeni in cestni delavci, zaposleni v turizmu … Dolgotrajna izpostavljenost soncu lahko vodi v resna obolenja, nenazadnje tudi smrt zaradi kožnega raka ali toplotne obremenitve, zato je pomembno, da se zaščitimo.

V Sloveniji kljub številnim opozorilom zaščiti pred soncem še vedno ne dajemo zadostnega poudarka. V primerjavi z ostalimi evropskimi državami se glede na incidenco obolevnosti za kožnim rakom uvrščamo na sedmo, glede smrtnosti pa na prvo mesto. Po podatkih Mednarodne agencije za raziskovanje raka Slovenija sodi med države, kjer je delež melanoma, povezanega z UV-sevanjem, kar 90-odstoten, s čimer se med evropskimi državami povzpnemo na 6. mesto.

Poznamo dve vrsti kožnega raka: melanomskega in nemelanomskega. Za nemelanomskim rakom je v Sloveniji od leta 2020 zbolelo 3.010 ljudi, medtem ko melanom predstavlja približno 15 % vseh kožnih rakov in je odgovoren za več kot 90 % vseh smrti zaradi raka kože. Glede na podatke je zaščita nujna, a ne le v času počitnic in poletnih dopustov, pač pa predvsem v delovnih panogah in poklicih, ki so dnevno izpostavljeni soncu in sevanju nevarnih UV-žarkov.

Kako zaščititi delavce?

Pri delavcih, za katere bo poskrbljeno z ustrezno zaščito in preventivnimi ukrepi na delovnem mestu, lahko pričakujemo manj zdravstvenih težav, večje zadovoljstvo pri delu in manjšo bolniško odsotnost ter posledično večjo storilnost. V okviru sprejete politike na področju zdravja in varnosti pri delu je zato smiselno pripraviti usmerjen program promocije zdravja pri delu z ukrepi za varno delo na soncu. Ti lahko vključujejo organizacijo dela, opremo delovišča, zagotavljanje zaščitnih oblačil in opreme, omogočanje uporabe zaščitnih krem ter sporočila in opomnike na vidnih mestih (ob vstopu na delovno mesto in na samem delovnem mestu). Program promocije zdravja mora vselej vsebovati dve vrsti ukrepov: prilagoditve delovnega okolja ter obveščanje, izobraževanje in usposabljanje zaposlenih.

Organizacija dela

Če delovni proces omogoča, naj se delo organizira tako, da se skrajša čas izpostavljenosti na soncu med 10. in 16. uro. Možni ukrepi so zgodnejši začetek dela, deljen delavnik, opravljanje težkih del zgodaj zjutraj, kombinacija dela na prostem in v zaprtih prostorih ali v senci.

Opremimo delovišče

Delovišče naj se opremi s premičnimi senčniki ali zastori, pod katerimi se lahko opravlja delo. V kolikor to ni mogoče, je treba delavcem omogočiti pogostejše krajše odmore in tudi daljši odmor za malico v senci oziroma hladnejšem prostoru. V senci naj bo na voljo dovolj osvežilne brezalkoholne pijače, najbolje voda. Premislek velja tudi o namestitvi senčil na delovnih strojih in opremi.

Zaščitna oblačila in oprema

Zaščitna oblačila naj bodo sestavljena iz majic ali srajc z dolgimi rokavi in dolgih hlač. Oblačila naj bodo iz ohlapnih in lahkih materialov, ki omogočajo hitro izhlapevanje znoja in zračenje telesa, vendar hkrati preprečujejo možnost UV-sevanja. Z rednim opozarjanjem in izobraževanjem je treba preprečevati delo v neustreznih oblačilih, kot je delo brez majice ali z majico s kratkimi rokavi, v kratkih hlačah, brez zaščitnih pokrival glave, nosu, uhljev in vratu … Nikar ne pozabimo tudi na sončna očala, ki morajo imeti deklarirano zaščito pred sevanjem UVA in UVB ter ustrezati evropskim zaščitnim standardom – gledamo oznake CE, UV 400. Očala morajo biti oblikovana tako, da preprečujejo tudi sevanje v oči od strani.

Redna uporaba zaščitnih krem

Pri uporabi zaščitnih krem ponudimo tiste, ki imajo zaščitni faktor vsaj 30 ali več in so vodoodporne. Delavcem naj bodo nastavljene na vidnih mestih in tam, kjer se zbirajo med delom. Zavedajmo se, da je zaščitna krema zgolj dopolnitev k preostalim ukrepom, namenjena tistim delom telesa, ki jih z drugimi ukrepi ne moremo zaščititi. Kremo je treba nanašati na kožo v debelem sloju večkrat dnevno, kljub temu pa pri daljši izpostavljenosti pred opeklinami ne ščiti popolnoma.

Poleg naštetih predlogov je treba zaposlene nenehno izobraževati o varnem delu na soncu, jih spodbujati k dosledni uporabi zaščitnih oblačil ter pogosto pregledovati delovišča in ukrepe ustrezno prilagajati.