Organizacijsko gledano je vodja oseba, ki zna in zmore organizirati vire na tak način, da doseže rezultat. Med vire štejemo denarna sredstva, procese, delovna sredstva, čas in ljudi, zaposlene, ki procese izvajajo. Socialno gledano je vodja skupine tista oseba, ki da organizacijski impulz, da se ostali člani v skupini premaknejo v smeri tega impulza.

Večina staršev zmotno razmišlja, da bo po njihovem sestopu vse potekalo nemoteno naprej. Praksa kaže, da se z menjavo vodje spremeni tudi način vodenja. Vprašanje je, če starši naslednikom to dopuščajo. Kako nastaviti učinkovito strukturo vodenja, ki bo prilagojena naslednikom?

Običajno je za polno zaposlenega vodjo iskanje pravega pristopa vodenja časovno potratna naloga, pogosto tlakovana s poskušanjem in opuščanjem nedelujočih načinov. Da je naloga še težja, pa različni avtorji prispevajo bolj ali manj kompleksne rešitve. Katero pot uporabiti? Osebno mi je najbližji pristop, ki upošteva dve perspektivi, in sicer na eni strani način, kako delegiramo naloge, aktivnosti, in na drugi, kako s komunikacijo vplivamo na odnos do zaposlenih.

Kdaj je pravi čas, da se starši umaknejo? Kolikšen delež lastništva še obdržijo zase? Koliko so naslednikom še na voljo za posvetovanje? Kako naj potomci vodijo družinsko podjetje? Kaj vse se je potrebno dogovoriti, če je naslednikov več?

Pojav visoke inflacije in z njo podražitev osnovnih stroškov za bivanje, cen v trgovini, vzpon cen energentov itn. postavljajo pred posameznike vedno večji izziv. Za enak življenjski standard oziroma kakovost življenja moramo namenjati vedno večji del osebnega finančnega proračuna. Če smo mogoče še leto ali dve nazaj za vse naše »stroške življenja« namenili zgolj en del finančnega proračuna, se ta del zdaj vztrajno povečuje praktično pri vseh posameznikih.

Pri podjetju Ostermann lahko mizarji zdaj dobijo tudi ABS pohištvene robne trakove s kreativnim dekorjem po lastni izbiri. Te Vam dostavimo v najkrajšem času in v majhnih velikostih serij.

Študentsko delo je priljubljena oblika dela med dijaki in študenti. Mladim prinaša prvi stik s trgom dela, prve delovne izkušnje, delovne navade in prvi zaslužek. Delodajalci pa imajo možnost, da pri mladih prepoznajo talente ter si pomagajo pri določenih občasnih in začasnih delovnih nalogah ter sezonskih delih. Tako dolgoročno vzgajajo kandidate za svoje potrebe. Mladi prinašajo delodajalcem svežino, nova znanja, običajno so bolj vešči IKT tehnologije in znajo več jezikov. Veseli so uvajanja, mentorstva in so odprti za učenje.

Načrt poslovanja podjetja je nepogrešljiv pripomoček vsakega podjetnika. V fazi ustanavljanja podjetja in tudi v samem procesu delovanja podjetja opozori na vse ključne aktivnosti. Dokument, v katerem podjetnik opredeli svoje cilje za določen posel in strategije, se imenuje poslovni načrt. Gre za uporabno in prilagodljivo orodje, nekakšen »poslovni zemljevid«, ki kaže pot od razmišljanja do dejanskega cilja podjetja.